Bled, biser slovenskega turizma, je svetovno znano mesto. Njegove naravne znamenitosti in kulturne spomenike, kot sta Blejsko jezero z otokom in Blejski grad, obiskujejo turisti s celega sveta. Kljub številnim dnevnim obiskom oz. daljšimi počitnikovanji se turistični delavci in domačini trudijo ta kraj obdržati čist in prvobiten. Pri tem ne sledijo le splošnim ekološkim smernicam, marveč poskušajo tudi oplemenititi svoj odnos do okolja z raziskovanjem kulturne dediščine ožje in širše okolice. Izvirne ideje, ki izhajajo iz domačega okolja, ter predstavljajo vez med zdravim odnosom do narave in človekovim bivanjem, so služile kot rdeča nit pri ustvarjanju našega turističnega proizvoda z naslovom Ne razjezimo blejskega Zlatoroga.
Učenci in mentorji smo v uvodnih pogovorih, med izvedenimi delavnicami ugotovili, da na Bledu ni primernih tematskih poti, ki bi privlačile otroke in hkrati poskrbele za učinkovito ozaveščenost ljudi o lepotah kraja in varovanju okolja.
Pri raziskovanju in branju blejskih pravljic in legend smo odkrili, da je najbolj znana različica pripovedke Zlatorog nemškega avtorja Rudolfa Baumbacha, nastala prav na Bledu. To mitično bitje z zlatimi rogovi je že v 19. stoletju preko literarnega sveta opozarjalo ljudi, kako pomemben je spo
štljiv odnos do narave.
Ideja o Zlatorogovi tematski poti, umeščeni ob obali Blejskega jezera, nas je hitro prevzela. Sprehod okoli našega turističnega bisera bi popestrili s turističnim produktom, ki bi preko igrivih vsebin turiste ozavestil o skrbnem odnosu domačinov do okolja, hkrati bi družinam omogočal kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa ter okrepil dolgoletna prizadevanja tukajšnjih prebivalcev za čisto naravo.
Za ciljno skupino našega projekta smo izbrali mladostnike, ki jih bodo na poti večinoma spremljali starši. Ker se zavedamo, da je med nami vse več slepih in slabovidnih, bi pot prilagodili tudi njihovim potrebam.Osrednja motivacija za nastanek pričujoče naloge je bil razpis Turistične zveze Slovenije, Natečaj za ureditev jezerske promenade na Bledu Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in možnost, da lahko mladi naš kraj obogatimo z novo doživljajsko potjo ter tako po svojih močeh razširimo turistično ponudbo B leda.
V nalogo smo vključili »doživljajske postaje«, ki jih povezuje pešpot okrog Blejskega jezera in podjetniško tržne načrte od idej do izvedbe.
Pred več stoletji je na Bledu kraljeval Zlatorog. Skrbel je , da je bila narava lepa in urejena. Vsi so ga ubogali in ga spoštovali. Nekega dne se je iz jezera dvignila jezerska pošast. Že od nekdaj se jezerska pošast in Zlatorog nista marala, ker sta oba želela kraljevati Bledu. Prebivalci Bleda so vedno izbrali Zlatoroga, jezerske pošasti pa ne, saj je Bled hotela spremeniti v mesto. A jezerska pošast se ni vdala. Začela je uničevati Zlatorogovo kraljestvo: gozdove, jezera, reke, planote in nikoli ni odnehala. Bled je nastal že skoraj mesto. »A sedaj se lahko samo še vdamo? » je rekel Zlatorog. »Ne moremo je več premagati. »»Ne vdaj se, Zlatorog!«, so nasprotovali palčki, drevesne vile in živali. In se ni vdal temveč se je odločil, da jo premaga. In res, jezerska pošast se je vrnila v globine jezera. Vsi skupaj so popravili škodo in rekli: »Ne razjezimo Blejskega Zlatoroga! Jezerska pošast pa si je za vedno zapomnila, da ne bo kraljevala Bledu.
Matevž Poljanec, 4. B